• Consommation : les petits business en mal… d’œufs
  • Women Entrepreneur Awards 2024 : le défi de Kirti Sheonarain
  • Jeux olympiques & paralympiques : la France dans les starting-blocks
  • Il a joué dans «Indiana Jones», «The Walking Dead», «Fiasco» et «La Recrue» : les vacances mauriciennes de l’acteur Ethann Isidore
  • Deadpool & Wolverine : les super-héros Marvel s’amusent
  • Il a été jugé coupable du meurtre de Vanessa Lagesse après 23 ans : débats chargés d’émotion autour de la sentence de Bernard Maigrot
  • Jeux olympiques 2024 : nos athlètes en mode conquérant
  • Elle crée une cagnotte en ligne et a recours à l’expertise étrangère pour soigner son enfant gravement malade - Isabel Alves : «Je vais défoncer toutes les portes pour sauver mon fils»
  • La Mauricienne Kamla Beechouk, 62 ans, tuée chez elle à La Réunion - Sa meilleure amie Françoise Virama : «Elle était tout pour moi»
  • Adrien Duval nommé Speaker : analyses autour d’une «stratégie digne d'un jeu d'échec»

Stress : konpran li, zer li

«Ayo ! Sa stres-la pe fatig mo nam…» Komie fwa ounn santi ou perdi dan enn sitiasion, trangle par enn santiman ki touf ou ? Ek ounn met sa lor kont stres. Pou kapav zer enn zafer, bizin konpran li, se pou sa ki Kunal Naik*, psikolog-adiktolog, inn desid pou fer enn partaz otour stres. Linn swazir kreol morisien pou exprim li pou ki so mesaz tous plis dimounn…

Kiete sa stres ?

 

Stres an limem pa enn move zafer, li ena enn fonksion spesifik, savedir prepar nou pou bann sitiasion. Stres ousi ena enn lefe protekter kont sertin maladi kot nou sistem bizin reazir vit pou kontre bann infeksion. Inportan kone ena 2 kalite stres. Ena enn tip stres ki nou experianse dan bann sitiasion nouvo, swa kot ena kit danze, nou apel sa acute stress. Apre ena chronic stress, «stress kronik», kot nou res dan enn eta stresan pandan pli lontan, kot la nou koumans gagn problem.

 

Pou nou konpran stres, li inportan konpran so lorizinn. Imin inn evolie dan enn lespas kot ti ena boukou danze, ek donk nou ti bizin kapav reazir vit dan bann sitiasion bien danzere. Imazinn dan lafore enn tig, swa enn lot zanimo, pe atak nou – nou sistem ena 3 opsion atake, sove, swa freeze (sa dernie-la souvan nou pa koz lor la).

Alor, nou sistem vinn an mod alert – saem apel acute stress, nou gagn kortisol, ek adrenalinn ki rant dan nou sistem pou prepar nou lekor, ek ousi fer nou konsantre plis, pou nou reper bann zafer pli vit otour nou.

 

Eski stres li enn maladi ?

 

Stres kronik enn maladi akoz bann problem ki nou devlope a lonterm, parski li inpakte plizir parti nou lekor. Nou latet, nou lestoma, nou leker, nou bann misk, tou afekte par stres kronik. Alon term, nou kapav mem devlop bann maladi grav kouma kanser.

 

Ki bann koz stres ?

 

Tou sitiasion ki nouvo kapav koz stres, sirtou kot nou santi nou an danze. Aster, ena boukou zafer ki kapav fer nou strese, tansion familial, lager dan koup, violans, maltretans, det, travay, relasion, sirtou bann zafer kot nou santi enn parti nou bien investi ek ki nou kapav sibir bann pert.

 

Ki bann sintom stres ?

 

Leker bat pli for, pipil dilate, presion arteriel vinn elve, bann misk vinn tandi, se fason lekor prepare pou mobiliz lenerzi ofe. Kan nou res dan sa leta-la pli lontan ki bizin, nou koumans devlop plizir problem leker lor overdrive, tansion monte, kav gagn douler miskiler, nou sistem debalanse, ek nou plis vilnerab a bann maladi. Nou mantal si li afekte, nou koumans gagn problem fatig, mal dormi, anksiete (gagn boukou traka), nou koumans vinn irite vit. 

 

Kouma kikenn kapav zer stress ?

 

Ena plizir fason pou zer stres. Enn bann fason pli vit, kan nou leker koumans bat vit, se nou kontrol nou respirasion nou fer seki apel enn physiological sigh : savedir respir 2 kout par nene, apre expire par labous pli lontan, fer sa pandan 4/5 respirasion. Sa fason respire-la, li pou permet nou ralanti nou leker. 

 

An prenan swin nou lekor, ek latet. Nou bizin met an plas bann sistem ki pou permet nou rekipere. Labaz se manz bien ekilibre, dormi bien ek fer enn aktivite fizik (omwin 15 minit par zour).

 

Apre nou pratik seki nou apel selfcare – inportan nou donn nou lekor letan relaxe, ek nou latet letan repoze, dekonekte. An pratikan enn aktivite fizik, relaxan kouma yoga, tai-chi, ki gong, meditasion. Sinpleman kre lespas pou respire.

 

Eski stres li kapav pozitif ?

 

Nou kapav experians stres dan enn fason pozitif kan nou gagn enn bon nouvel, etc.

 

Ena dimounn dir zot travay pli bien kan zot strese, «last minute». Eski li «healthy» ?

 

Pou enn moman, sert, nou lekor pou gagnn lenerzi avek adrenalin ki dan nou sistem. Me a lonterm, nou pou devlop plizir problem, parski nou tansion disan pou elve, sirtou ousi sa pou inpakte nou sik somey.

 

*Kunal Naïk enn psikolog-adiktolog kinn travay pandan plizir lane dan bann ONG a Moris ek a linternasional dan domenn VIH ek ladrog. Li lor konsey konsiltatif International Drug Policy Consortium. Depi lane dernie, linn kre Solupsy Moris dan le bu demokratiz bann konsep psikolozik, lor lasante mantal dan enn fason kler, an kreol. Ou kapav swiv so paz lor Facebook.